Program prvega kongresa družbe KOTO: “ODKRITO O VLOGI KAFILERIJE”

Javne predstavitve predavateljev

prof. dr. Tadej Malovrh, dr. vet. med.

Bolezni, ki se prenašajo iz živali na človeka

Med boleznimi obstaja skupina takšnih, ki se lahko prenašajo iz živali na človeka, lahko pa tudi iz človeka na živali. Takšne bolezni imenujemo zoonoze. Za preprečevanje okužb človeka moramo torej poznati povzročitelja bolezni, pota širjenja okužbe, živalsko vrsto, ki prenaša bolezen ter na drugi strani klinično sliko bolezni pri živali ali človeku, kot tudi preventivne ukrepe, ki preprečujejo okužbe, predvsem človeka, zaradi bolnih živali. Z osnovnim poznavanjem področja zoonoz nam tako postane pomen predpisov iz področja živilske industrije, kot tudi iz področja klavniških odpadkov in veterinarsko higienske službe, bližji.

Prof. dr. Tadej Malovrh je profesor na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), ki izvaja dejavnosti javne veterinarske službe v Sloveniji, kot so laboratorijske preiskave materiala živali, živil in surovin zaradi diagnostike kužnih bolezni oz. ugotavljanja zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, krme, vode za napajanje in drugih proizvodov. Poleg tega NVI izvaja še patomorfološke diagnostike, veterinarske higienske službe, pripravlja strokovne podlage za načrtovanje ukrepov v zdravstvenem varstvu živali in zagotavljanju varne hrane ter krme za živali.

asist. Manja Križman, dr. vet. med:

Klavnični odpadki kot vir bolezni

Živalski stranski proizvodi (ŽSP) so snovi živalskega izvora, ki niso namenjene prehrani ljudi. V kolikor niso pravilno in varno uporabljeni ali odstranjeni, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali. Glede na to v katero kategorijo določen proizvod spada, ga je potrebno odstraniti oziroma predelati v skladu z zakonodajo. Proizvodi, ki niso primerno obdelani lahko vsebujejo škodljive mikroorganizme, ti pa lahko ponovno zaidejo v prehransko verigo ljudi in živali.

Asist. Manja Križman, dr. vet. med.  je zaposlena na Veterinarski fakulteti  Univerze v Ljubljani  in deluje v okviru Inštituta za varno hrano, krmo in okolje. Slednji  ima pomembno vlogo pri delovanju Nacionalnih referenčnih laboratorijev in raziskavah, ki zajemajo problematiko ostankov veterinarskih zdravil v različnih živalskih tkivih in produktih. S sodelavci  Enote za varno hrano tako skrbi predvsem za  nadzor ostankov veterinarsko medicinskih pripravkov in mikrobiološki nadzor živil živalskega izvora.

mag. Ivan Ambrožič, dr. vet. med.:

Predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi

Živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi (ŽSP) nastanejo v glavnem pri reji živali, med klanjem živali za prehrano ljudi, pri proizvodnji proizvodov živalskega izvora, kot so mesni in mlečni izdelki, pri odstranjevanju mrtvih živali in pri izvajanju ukrepov za nadzor bolezni. Ne glede na njihov izvor živalski stranski proizvodi predstavljajo možno tveganje za javno zdravje in zdravje živali ter okolje. To tveganje je ustrezno nadzirano bodisi z usmerjanjem takšnih proizvodov v varne sisteme zbiranja, predelave  in odstranjevanja ali z uporabo za različne namene, če so izpolnjeni strogi pogoji predpisani v ŽSP zakonodaji EU in v nacionalni zakonodaji na tem področju.

Mag. Ivan Ambrožič je sekretar na UVHVVR –  Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki predstavlja strokovni organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter skrbi za področje varne hrane in krme, veterinarstva in varstva rastlin. Strokovna področja upravne in nadzorne pristojnosti UVHVVR med drugim obsegajo varnost in kakovost živil živalskega in rastlinskega izvora, zdravje in dobrobit živali, živalsko krmo, zdravje rastlin, semenski material in fitofarmacevtska sredstva. Sistem zagotavljanja varne hrane temelji na analizi tveganj, ki vključuje oceno tveganj, upravljanje z njimi in komunikacijo.

dr. Martin Alm:

Predelava živalskih stranskih proizvodov – temeljni gradnik pri varovanju zdravja ljudi in živali
Rendering – a vital cornerstone in consumer protection and animal health (izv.)

Predelava živalskih stranskih proizvodov je bila skozi stoletja “skrita” industrija, kljub pomembni vlogi v krožni ekonomiji in predelavi živilskih odpadkov. Kafilerije so namreč prispevale k trajnosti še v časih, ko trajnostnega razvoja nismo definirali. Danes imajo ključno vlogo v prehranski verigi, saj zagotavljajo varno zbiranje in predelavo živalskih stranskih proizvodov ter tako preprečujejo bolezni živali in ljudi (zoonoze), kar je v svetu globalizacije in izvoza/uvoza zelo pomembno. Poleg tega s proizvodnjo dragocenih surovin, ki so koristne v krmi, gnojilih, oleokemičnih proizvodih ali biogorivih kafilerije prispevajo k dodani vrednosti izdelkov in znižujejo stroške proizvodnje. Evropska zakonodaja pri tem zagotavlja sledljivost in transparentnost na vsaki stopnji, nadzorovano predelavo in proizvodnjo z najvišjimi varnostnimi ukrepi na svetu.

Dr. Martin Alm je tehnični direktor mednarodne organizacije EFPRA (European Fat Processors and Renderers Association), ki združuje vodilna podjetja v Evropi, ki se ukvarjajo s predelovanjem živalskih stranskih proizvodov. Združenje trenutno predstavlja več kot 450 kafilerij v 26-ih državah, med katerimi je tudi družba KOTO. Sodelovanje vodilnih podjetij v omenjeni industriji, medsebojna pomoč in izmenjava izkušenj uresničujejo cilje organizacije, ki stremijo k varni in trajnostni proizvodnji hrane v Evropi, kar vključuje tudi učinkovito predelavo živalskih maščob in drugih živalskih stranskih proizvodov. Dr. Martin Alm je pred kratkim prevzel tudi položaj podpredsednika mednarodne organizacije WRO (World rendering organization), ki zastopa interese kafilerij na svetovni ravni ter spodbuja in krepi njihovo trajnostno ravnanje.

Alfred Schlösser:

Zahteva po visoko kakovostnih živalskih proteinih in maščobah v proizvodnji hrane za hišne živali
Pet food is requiring high quality animal protein and fat (izv.)

Zahteve potrošnikov pri kakovosti hrane za hišne živali nenehno naraščajo. V današnjih časih namreč osnovne hranilne vrednosti ne zadovoljujejo več standardov za proizvodnjo kakovostne hrane za hišne živali, saj trg išče veliko več. Tako se vse več pozornosti namenja tujkom v surovini, svežini le-te, odgovornemu ravnanju dobaviteljev in dobrobiti živali.

Alfred Schlösser je strokovnjak na področju živalskih proteinov in maščob v podjetju Nestlé, ki je svetovno vodilno podjetje na področju prehrane, zdravja in dobrega počutja in se kot tako uvršča med pet najbolj  trajnostnih podjetij na svetu. Z uspešnimi ekonomskimi, okoljskimi in družbenimi projekti spodbuja idejo o krožnem gospodarstvu na globalni ravni  in zaseda prvo mesto kot trajnostno učinkovito podjetje v proizvodnji hrane in pijače. Pri tem imajo posebno vlogo tudi živalski stranski proizvodi, ki znatno prispevajo k proizvodnji kakovostne hrane za hišne živali.

prof. dr. Aleš Kuhar:

Slovensko agroživilstvo: konkurenčno, varno trajnostno in krožno?

Trajnostna proizvodnja hrane predstavlja enega osrednjih globalnih izzivov, kljub temu pa le najbolj napredne in v prihodnost usmerjene države strateško in aktivno usmerjajo integrirani razvoj oskrbnega sistema s hrano. Kaj se na tem področju dogaja v Sloveniji? Kako se kmetje, podjetja v živilskopredelovalni industriji ter v dejavnosti trgovine, gostinstva in turizma soočajo z izzivi prihodnosti v agroživilstvu? Ali država vzpostavlja ustrezno okolje za razvoj? Izzivov imamo zagotovo več, kot odgovorov.

Prof. dr. Aleš Kuhar je agrarni ekonomist, zaposlen na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer raziskuje in predava na različnih področjih ekonomike živilske industrije, potrošnega vedenja ter ekonomskega modeliranja. S sodelavci Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Oddelku za zootehniko sodeluje v številnih domačih in mednarodnih  raziskavah s področij agrarne ekonomike, bioekonomike, okoljske in ekološke ekonomike, ter politike upravljanja z naravnimi viri.

mag. Ladeja Godina Košir

7×10 let družbe KOTO, 7 x ZA krožno gospodarstvo
Zaključna misel

Mag. Ladeja Godina Košir je iniciatorka platforme Circular Change in soustanoviteljica družbe Giacomelli Medija. Je strateška povezovalka med različnimi deležniki inovacijskega in investicijskega okolja. V vodstvenih in izvršnih vlogah ima več kot 20 let mednarodnih izkušenj na področju marketinga & upravljanja blagovnih znamk, komuniciranja ter medijev.