Obvladovanje prevar

V družbi KOTO d. o. o. smo sprejeli ničelno toleranco do prevar, s čimer jasno sporočamo svojo zavezo k aktivnemu zagotavljanju poštenega, odgovornega in zakonitega poslovanja. Politika obvladovanja prevar temelji na treh stebrih: preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju prevar z namenom zagotavljanja varnosti in uspešnosti poslovanja.

Prepovedana so vsa nepoštena ravnanja in prevare, kot jih določajo veljavni predpisi. Taka ravnanja so zlasti: korupcija, prevara, podkupovanje in nasprotje interesov.

Prijava suma prevar


Postopek prijave

Prijave sumov prevar so omogočene vsem zaposlenim in tretjim osebam.

Če zaposleni ali tretja oseba zazna ravnanje, iz katerega izhaja sum prevare, o tem obvesti izključno zaupnika za sprejem notranjih prijav. Kanali za sporočanje sumov prevar so:

  • e-pošta: integriteta@koto.si
  • telefonska številka: +386 31 755 611
  • poštni naslov: KOTO d. o. o.,  Agrokombinatska 80, 1000 Ljubljana, s pripisom »v roke zaupniku za notranjo prijavo«
  • osebno pri zaupniku po predhodnem naročilu po telefonu ali e-pošti
  • spletni obrazec (spodaj)

Družba KOTO d. o. o. se zavezuje, da bo s podatki prijavitelja ravnala zaupno, strokovno in s poklicno skrbnostjo ter prijavitelju omogočila ustrezno zaščito pred povračilnimi ukrepi.

Prijave so zajamčeno anonimne, zato vam ni potrebno napisati vaših osebnih podatkov (razen, če želite, da se na vas tudi osebno obrnemo, potem sporočite še svoje kontaktne podatke). V vseh primerih bomo varovali vašo identiteto. V prijavi navedite čim več dejstev oziroma okoliščin posameznega nepravilnega dejanja in priložite dokumentacijo, ki bo pomagala pri razumevanju nepravilnosti in nadaljnji obravnavi.

    Vpis podatkov

    Pred pripenjanjem datoteke preverite ali so v njih meta podatki, ki bi lahko razkrili vašo identiteto. Priporočamo, da so pripete datoteke v pdf, jpg ali png formatu.

    Kontaktni podatki

    Zakon o zaščiti prijaviteljev

    Kaj je prijava kršitev?

    Ali sumite, da je v naši delovni organizaciji prišlo do kršitve predpisov? Če je tako, lahko to kršitev prijavite zaupniku v družbi ali ustreznemu organu za zunanjo prijavo.

    Zaupnik bo poskrbel, da se bodo kršitve iz utemeljenih prijav odpravile oz. da se preprečijo bodoče kršitve, pri tem pa ne sme razkriti vaše identitete. V primeru povračilnih ukrepov boste deležni zaščite, kot jo določa Zakon o zaščiti prijaviteljev.

    Zaupnik obravnava tudi anonimne prijave. V tem primeru boste povratne informacije dobili le, če boste v prijavi opredelili, na kakšen način vas lahko zaupnik kontaktira.

    Kakšno zaščito lahko pričakujete?

    Prijavo kršitev znotraj delovnega okolja pogosto spremlja občutek nelagodja in strahu pred povračilnimi ukrepi. Naša organizacija je zavezana odpravljanju nepravilnosti in vodstvo ne namerava izvajati povračilnih ukrepov zoper prijavitelje, ki v dobri veri prijavijo nepravilnosti.

    Vašo prijavo bo neposredno prejel zaupnik. Podatki o prijavitelju bodo znani le zaupniku, ki jih ne bo razkril nikomur. Vsebina prijave bo po potrebi razkrita posameznikom, ki bodo sodelovali pri odpravljanju prijavljenih nepravilnosti.

    V primeru, ko bi kdorkoli ugotavljal vašo identiteto, je takšno ravnanje kršitev, ki jo lahko prijavite Komisiji za preprečevanje korupcije (prijavo vam lahko pomaga pripraviti tudi zaupnik).  Zaupnik vam bo tudi svetoval, na katero zunanjo institucijo se obrniti, če prijave ne bo mogoče ustrezno obravnavati znotraj organizacije.

    Zaupnik vam bo po potrebi izdal tudi potrdilo o vložitvi prijave, v kolikor ga boste potrebovali v drugih uradnih postopkih. Če bo to potrebno, pa bo za pomoč pri izvajanju zaščitnih ukrepov kontaktiral Komisijo za preprečevanje korupcije.

    Kdaj ste upravičeni do zaščite?

    Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi.

    Zaščito se nudi prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri. Prijavitelji, ki zavestno podajo lažno prijavo, se ne ščitijo, takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška. Prijava se lahko nanaša na dejansko, morebitno ali na grozečo kršitev oziroma na sum kršitve znotraj svojega delovnega okolja.

    Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. Prijavo je torej potrebno podati čim prej, saj nam bo to omogočilo, da kršitev čim prej preiščemo in odpravimo.

    Kakšen je postopek s prijavo?

    Ko zaupnik prejme prijavo, izvede predhodni preizkus. To pomeni, da preveri zakonske pogoje za obravnavo prijave, ali se prijavljena kršitev nanaša na subjekt (prijava kršitev znotraj delovnega okolja) in ali prijavljena kršitev še traja oziroma je prenehala pred manj kot dvema letoma.

    Predhodni preizkus zaupnik izvede v sedmih dneh in o tem obvesti prijavitelja. Če zaupnik prijavo sprejme v obravnavo, se postopek nadaljuje, v nasprotnem pa prijavitelja obvesti o tem, da prijave ne bo obravnaval in pojasni razloge. Po potrebi lahko zaupnik kontaktira prijavitelja za posredovanje dodatnih podatkov, ki mu bodo omogočili celovito obravnavo prijave.

    V nadaljevanju obravnave zaupnik oceni, kdo znotraj organizacije lahko pomaga pri preiskavi kršitve in izvedbi ukrepov za odpravo kršitve. Te osebe seznani z vsebino prijave, ne pa tudi s podatki o prijavitelju. Če bo potrebno za razrešitev prijave druge osebe seznaniti z  osebnimi podatki prijavitelja (npr. ker se kršitev nanaša nanj osebno), ga bo zaupnik zaprosil za soglasje za razkritje osebnih podatkov. V kolikor brez soglasja prijavitelja ne bo mogoče nadaljevati s postopkom, le-ta pa se z razkritjem ne strinja, bo postopek ustavljen. Če bo to potrebno, bo pri preiskavi kršitve sodeloval odvetnik ali revizor, ki bo tudi seznanjen z vsebino prijave.

    Z vsebino prijave (ne pa tudi s podatki o prijavitelju) bo seznanjena tudi oseba, na katero se prijava nanaša, ki bo lahko v postopku sodelovala in ščitila svoje interese, če je to v konkretnem primeru ustrezno.

    V postopku ugotovljene kršitve bodo odpravljene v najkrajšem roku. Zaupnik bo po potrebi o kršitvah obvestil tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom obvezna, in naznanil kaznivo dejanje oziroma vložil kazensko ovadbo v primeru, ko bi pri ugotovljeni kršitvi šlo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V slednjem primeru bo zaupnik vaše osebne podatke posredoval državnemu tožilstvu le na obrazloženo zahtevo, če bo to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.

    Ob zaključku postopka zaupnik prijavitelja seznani z izidom postopka in predlaganih in izvedenih ukrepih. Če postopek še ne bo končan po treh mesecih, bo zaupnik ob tej priložnosti prijavitelja obvestil o trenutnem stanju zadeve. Zaupnik bo o izidu postopka obvestil tudi vodstvo, pri čemer v poročilu ne bo navajal osebnih podatkov prijavitelja.

    Kaj storiti v primeru povračilnih ukrepov?

    Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave. Med njih spadajo na primer odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno.

    Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če iz krivdnih razlogov).

    Kdaj lahko zaupnik razkrije identiteto prijavitelja?

    Zaupnik lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:

    • če se prijavitelj strinja z razkritjem (zaupnik bo prosil za soglasje);
    • če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
    • če  to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).

    Ne glede na navedeno nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

    Je prijavitelj odgovoren za razkritje informacij?

    Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da sta bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujna za razkritje kršitve na podlagi zakona.

    Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, nista protipravna, če ju prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja.

    Kako je z zaupnostjo?

    Vsa poročila se obravnavajo zaupno v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, Zaklonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Varujemo osebne podatke in zagotavljamo ustrezno zaščito tako za prijavitelja kot za osebo, na katero se nanaša prijava.

    Kdaj uporabiti zunanjo pot za prijavo?

    Prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot za prijavo ni postavljena, če notranje prijave ni bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih  ukrepov. Prijavitelj poda zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Če na področju, na katero se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije.

    Organi za zunanjo prijavo so še:

    • Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
    • Agencija za trg vrednostnih papirjev,
    • Agencija za varstvo konkurence,
    • Agencija za varnost prometa,
    • Agencija za zavarovalni nadzor,
    • Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
    • Banka Slovenije,
    • Državna revizijska komisija,
    • Finančna uprava,
    • Tržni inšpektorat,
    • Urad za preprečevanje pranja denarja,
    • Informacijski pooblaščenec,
    • Inšpekcija za informacijsko varnost,
    • Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
    • Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
    • Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
    • Inšpektorat za delo,
    • Inšpektorat za javni sektor,
    • Inšpektorat za okolje in prostor,
    • Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
    • Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
    • Zdravstveni inšpektorat,
    • Slovenski državni holding.

    Kaj pomeni zaščita prijavitelja?

    V skladu z 10. členom Zakona o zaščiti prijaviteljev zaupnik prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, nudi informacije o pravnih možnostih in mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, in sicer tako, da:

    • prijavitelju nudi celovite informacije o zaščitnih in podpornih ukrepih in drugih pravnih možnostih, ki so primerni glede na vrsto konkretnih povračilnih ukrepov;
    • prijavitelju izda potrdilo o vloženi prijavi oziroma zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v nadaljnjih postopkih v zvezi s povračilnimi ukrepi.

    V kolikor prijavitelj ocenjuje, da za namen uveljavljanja zaščitnih ukrepov potrebuje potrdilo o upravičenosti do zaščite po Zakonu o zaščiti prijaviteljev, ga zaupnik usmeri na Komisijo za preprečevanje korupcije, s katero se zaupnik lahko tudi posvetuje glede konkretnih možnosti zaščite prijavitelja. Zaupnik lahko prijavitelja usmeri tudi na nevladne organizacije, ki prijaviteljem zagotavljajo svetovanje, pravno pomoč in zastopanje v postopkih zaradi povračilnih ukrepov ali psihološko podporo.

    Informacije o nevladnih organizacijah:

    Kateri so povračilni ukrepi?

    Zakon o zaščiti prijaviteljev v 19. členu primeroma našteva povračilne ukrepe, ki jih delodajalec lahko sproži zoper prijavitelja zaradi podane prijave:

    • odpoved delovnega razmerja;
    • suspenz pogodbe o zaposlitvi;
    • premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja;
    • prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, sprememba delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti, neizplačilo in znižanje plače in drugih dodatkov, neizplačilo nagrad in odpravnin;
    • onemogočanje ali zadržanje izobraževanja in strokovnega usposabljanja;
    • nizka ocena delovne uspešnosti, nizka letna ocena ali negativna zaposlitvena referenca;
    • uvedba disciplinskega postopka, izrekanje disciplinskih ukrepov ali kazni;
    • šikaniranje, prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izključitev in pomanjkljiva zaščita dostojanstva pred takim ravnanjem drugih oseb;
    • diskriminacija, slabša ali nepravična obravnava;
    • opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ob izpolnjenih pogojih, ki jih zakon določa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
    • odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa, oziroma pred prenehanjem razloga za sklenitev te pogodbe;
    • druga samovoljna ravnanja delodajalca, vključno z ravnanji, ki povzročajo škodo, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih omrežjih, finančno izgubo, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;
    • predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za nabavo blaga ali storitev ali druga prekinitev poslovnega sodelovanja;
    • razveljavitev, začasni ali trajni odvzem licence ali dovoljenja;
    • samovoljno odrejanje opravljanja zdravstvenih pregledov ali pregledov zaradi ugotavljanja delovne sposobnosti;
    • uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, ki ima za posledico nezmožnost nove zaposlitve prijavitelja v industriji ali sektorju;
    • sprožanje zlonamernih postopkov proti prijavitelju;
    • grožnja s povračilnim ukrepom ali poskus povračilnega ukrepa.

    Del zagotavljanja ustreznih informacij prijavitelju je lahko tudi podatek, da so grožnja s povračilnim ukrepom, poskus izvedbe povračilnega ukrepa ali izvedba povračilnega ukrepa v 9. poglavju Zakona o zaščiti prijaviteljev opredeljeni kot prekršek. Za vodenje in odločanje v postopku o prekršku so v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev pristojni organi za zunanjo prijavo.

    Kateri so zaščitni in podporni ukrepi?

    • Sodno varstvo

    Prijavitelj lahko zaradi povračilnih ukrepov uveljavlja sodno varstvo z vložitvijo tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe pri pristojnem sodišču. Povračilni ukrepi imajo lahko več različnih vrst pravnih posledic, večina jih je delovnopravnih (npr. disciplinski ukrepi proti zaposlenim), v manjšem delu pa so lahko posledice tudi civilnopravne (npr. ukrepi proti s prijaviteljem povezani pravni osebi ali prijavitelju, ki v delovni dejavnosti sodeluje kot samostojni podjetnik), gospodarskopravne (npr. ukrepi proti delničarju, družbeniku, članu upravnega ali nadzornega organa) ali upravnopravne (npr. ukrepi proti prijavitelju, ki je član sveta javnega zavoda ali uradnik na položaju).

    • Brezplačna pravna pomoč

    Prijavitelj je v sodnih postopkih, ki jih zoper delodajalca sproži zaradi povračilnih ukrepov, ali v sodnih postopkih, ki jih kot povračilni ukrep zoper prijavitelja sproži delodajalec, ali v drugih sodnih postopkih, ki potekajo v zvezi z njegovo prijavo, upravičen do brezplačne pravne pomoči, če izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podal prijavo v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč prednostno obravnava prošnje, vložene po Zakonu o zaščiti prijaviteljev.

    • Nadomestilo za primer brezposelnosti

    Če je delodajalec prijavitelju odpovedal pogodbo o zaposlitvi in če prijavitelj uveljavlja sodno varstvo v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev ter s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije iz drugega odstavka 20. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev izkaže, da je upravičen do zaščite, lahko uveljavlja pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu z Zakonu o urejanju trga dela, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde.

    • Psihološka podpora

    Prijavitelji pogosto potrebujejo psihološko pomoč, ki lahko obsega celoten spekter ukrepov, od pogovora z zaupnikom oziroma uradno osebo za zunanjo prijavo do psihiatrične obravnave s strani usposobljenih strokovnjakov.  V kolikor prijavitelj zaradi povračilnih ukrepov potrebuje strokovno psihološko podporo, lahko Komisija za preprečevanje korupcije na njegovo pobudo, pobudo zaupnika ali uradne osebe za zunanjo prijavo predlaga njegovo obravnavo centru za duševno zdravje, klinično psihološki ambulanti ali psihiatrični ambulanti v mreži javne zdravstvene službe.

    Seznam ponudnikov v javni mreži zdravstvenega varstva je dosegljiv na spletni strani NIJZ: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/odrasli/

    Psihološko podporo prijaviteljem poleg javnega zdravstva zagotavljajo tudi zasebne ambulante in nevladne organizacije. Seznam je dostopen na naslednji povezavi: https://www.omra.si/

    Psihološko podporo in svetovanje lahko prijaviteljem nudijo tudi Centri za socialno delo v skladu s storitvijo, ki jo določa Zakon o socialnem varstvu (ZSV): https://www.csd-slovenije.si/delovna-podrocja/#socialnovarstvene-storitve

    Kazenske določbe

    Z globo od 400 do 1.200 € se za prekršek kaznuje posameznik, ki je v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena tega zakona naklepno prijavil ali javno razkril neresnične informacije.

    Z globo od 300 do 2.500 € se kaznuje posameznik, če v nasprotju s prvim, drugim ali četrtim odstavkom 6. člena tega zakona razkrije podatke o prijavitelju, povezanih osebah ali posredniku.