Dne 8. 10. 2019 je v Kongresnem centru Brdo pri Kranju potekal že 3. kongres družbe KOTO, ki so se ga udeležili številni partnerji iz mesnopredelovalne in komunalne industrije kot tudi drugi pomembni deležniki našega podjetja. Letošnji kongres, ki je potekal v duhu okoljsko obarvanih tem, je postregel z zanimivi predavanji strokovnjakov s področja mesnopredelovalne industrije, energetike in logistike.
V uvodnem predavanju je direktor družbe KOTO Matej Resnik izpostavil okoljska tveganja, ki se jih z leti vse več ljudi zaveda in jim namenja posebno pozornost. V boju za čisto okolje nastajajo številne kampanje, med drugim tudi tiste, ki so usmerjene proti živinoreji in mesnopredelovalni industriji. Dejstvo pa je, da imajo tako kafilerija kot tudi ostala mesnopredelovalna industrija pomembno vlogo v uresničevanju krožne ekonomije in lahko pri tem vplivata tudi na znižanje ogljičnega odtisa.
Predelava odpadkov mora ostati in se razvijati v Sloveniji! Matej Resnik, direktor družbe KOTO
V duhu trenutnih sprememb, ki se obetajo na področju izvoza muljev v tujino, je direktor družbe KOTO spregovoril tudi o tveganjih s predelavo komunalnega blata in možnostih rešitve. Ena se nahaja tudi v družbi KOTO, v kateri bi lahko, zaradi primerne lokacije, infrastrukture in okoljevarstvenih dovoljenj, v roku enega leta postavili sušenje muljev za 15.000 ton komunalnega blata, v roku dveh let pa bi se ta količina lahko povečala tudi na 50.000 ton. Pri tem so seveda tudi tveganja, ki jih je potrebno upoštevati, a dejstvo je, da »mora predelava odpadkov ostati in se razvijati v Sloveniji«. O težavah z izvozom muljev in možnih rešitvah je spregovorila tudi mag. Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je predstavila podatke o obratovanju komunalnih in skupnih čistilnih naprav v Sloveniji ter zmogljivosti predelave. Poudarila je, da je rešitev pri ravnanju z blatom iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav, ki nastajajo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda kot odpadek, več. Zakonodaja RS namreč dopušča relativno široko možnost ravnanj z njim (odvisno od lastnosti in onesnaženosti), zato je od izvajalca obdelave odvisno, kako bo ravnal, seveda v okviru obstoječe zakonodaje.
Kongresu se je nato pridružil dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je udeležence seznanil z aktualnimi podatki o poslovanju slovenske mesnopredelovalne industrije in povezanih oskrbnih kmetijskih sektorjev ter že na začetku izpostavil, da so dolgoročni trendi v prireji mesa izredno neugodni. Sledil je prikaz globalnega dogajanja na področju iskanja alternativnih možnosti za pridobivanje beljakovin in razvoj izdelkov, ki bi lahko nadomestili meso – podatki namreč kažejo, da je rast potrebe po proteinih vse večja. In če so se z idejo o drugačnih načinih pridobivanja beljakovin sprva poigravali le znanstveniki, so sedaj k temu pristopila tudi številna globalna prehranska podjetja, ki iščejo poslovne priložnosti tako v klasičnih vegetarijanskih in veganskih izdelkih kot tudi v insektih in celo novih recepturah za vzrejo gojenega mesa. Kljub številnim alternativam, ki se pojavljajo na trgu, pa dr. Kuhar podarja, da mesa ne bodo izpodrinili.
Na drugi strani se pojavlja vse več okoljevarstvenih kampanj, ki opozarjajo na negativen vpliv živinoreje na okolje in podnebne spremembe. Povečane koncentracije toplogrednih plinov so namreč vzrok za podnebne spremembe, med njimi pa sta ravno metan in dušikov oksid izrazito povezana z živinorejo. Dr. Tjaša Pogačar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je udeležencem kongresa predstavila spremembe, ki so vidne tudi v Sloveniji, izpostavila pa ni le vpliva živinoreje na podnebne spremembe, temveč tudi vpliv le-teh na živinorejo. Čeprav je slednja v medijih pogosto dežurni krivec za podnebne spremembe, je dejavnikov, ki vplivajo na globalno segrevanje, veliko, zato je dr. Pogačar poudarila, da je pri tem potrebno upoštevati emisije iz celotne analize življenjskega cikla in le tiste neposredne. Pri tem je podala tudi nekaj predlogov za potencialno zmanjšanje emisij v kmetijstvu in živinoreji. Z boljšo integracijo inovativnih tehnologij, zajetjem metana iz gnoja, učinkovitejšo rabo gnojil, proizvodnje mesa in mleka, zmanjševanjem količin zavržene hrane in ustreznim prehranjevanjem lahko znatno prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, prihodnost mesnopredelovalne industrije pa napoveduje v t.i. »precizni živinoreji«.
»Spodbudimo investicije v nove napredne tehnologije – inovativnost!« Lea Lavrič
V drugem delu kongresa je naša sodelavka iz oddelka Razvoja, Lea Lavrič, predstavila proizvodnjo zelene elektrike v Bioplinarni družbe KOTO, kjer s čisto in okolju prijazno tehnologijo iz biološko razgradljivih odpadkov proizvajamo bioplin, ki se uvršča med obnovljive vire energije. Pri tem je pripravila stroškovni pregled proizvodnje zelene elektrike in opozorila na to, da v primeru podaljšanja podpor električni energiji po izteku 15-letnega obdobja, ob trenutnih rezultatih poziva in ob ostalih pogojih na nivoju 2019, poslovanje bioplinarn ne bo ekonomsko upravičeno. Za učinkovito proizvodnjo obnovljivih virov energije bi tako bile nujno potrebne subvencije (tudi podpora za obnovljene proizvodne naprave) in zagotovitev ustrezne infrastrukture.
Zanimiva rešitev pa bi zagotovo bile tudi subvencije za biometana, saj je proizvodnja in raba le-tega že več let naraščajoči trend v EU. Primere dobre prakse rabe biometana nam je predstavil dr. Matevž Obrecht iz Fakultete za Logistiko Univerze v Mariboru, ki je predstavil prednosti pridobivanja biometana iz bioplina. [V Evropi namreč že več kot 500 bioplinarn pridobiva biometan , od tega jih je večina priključenih na obstoječe plinsko omrežje; na Švedskem javni potniški promet poganja biometan, v Nemčiji pa imajo poleg 150 črpalk za biometan celo prvi trajekt na biometan. Biometan je tako zelo realna in učinkovita rešitev za trajnostni transport in energetiko, le še nekaj spodbude je potrebno.